Prvi del raziskave EIB o podnebju 2021–2022 obravnava pogled ljudi na podnebne spremembe v hitro spreminjajočem se svetu. Rezultati predvsem osvetljujejo, kako državljani dojemajo podnebne spremembe in katere ukrepe v boju proti njim pričakujejo od svoje države.
- 76 % prebivalcev Slovenije meni, da so podnebne spremembe in njihove posledice največji izziv človeštva v 21. stoletju.
- 79 % je prepričanih, da jih podnebna kriza skrbi bolj kot vlado.
- 83 % jih v vsakdanjem življenju občuti vpliv podnebnih sprememb.
- 68 % jih ne verjame, da bo Sloveniji uspelo drastično zmanjšati emisije ogljika do leta 2050, kot je bilo obljubljeno v Pariškem sporazumu.
- 71 % jih podpira strožje vladne ukrepe, ki zahtevajo spremembe v ravnanju ljudi.
- 79 % bi jih pozdravilo davek na izdelke in storitve, ki najbolj prispevajo h globalnemu segrevanju.
- 94 % jih želi za kratke razdalje namesto letal uporabljati okolju prijaznejše hitre vlake ter podpira zadevno sodelovanje s sosednjimi državami.
76 % Slovencev meni, da so podnebne spremembe in njihove posledice največji izziv človeštva v 21. stoletju, pri čemer obstajajo razlike glede na politično usmerjenost: med tistimi leve politične usmeritve jih tako meni 83 %, med tistimi desne politične usmeritve pa 69 %.
Velika večina (83 %) Slovencev meni, da podnebne spremembe vplivajo na njihovo vsakdanje življenje (kar je 3 odstotne točke več kot lani in več kot evropsko povprečje, ki znaša 77 %).
To je samo nekaj rezultatov raziskave o podnebju 2021–2022, ki jih je Evropska investicijska banka (EIB) prvič objavila 27. oktobra. EIB je posojilna veja Evropske unije in na področju podnebnih projektov največja večstranska posojilodajalka na svetu.
Dojemanje podnebne krize : boj države proti podnebnim spremembam
79 % prebivalcev Slovenije meni, da jih podnebna kriza skrbi bolj kot vlado, zato ne verjamejo ravno, da bo Slovenija sposobna izvesti ambiciozni zeleni prehod. Samo 32 % jih meni, da bo Sloveniji uspelo drastično zmanjšati emisije ogljika do leta 2050, kot je bilo obljubljeno v Pariškem sporazumu. Velika večina (68 %) meni, da Sloveniji ne bo uspelo izpolniti svojih ciljev glede zmanjšanja emisij ogljika. 80 % politično levo usmerjenih se strinja s to pesimistično oceno, kar je 39 odstotnih točk več kot med politično desno usmerjenimi (kjer je ta odstotek 41 %).
Posledično več kot dve tretjini (71 %) Slovencev podpira strožje vladne ukrepe – podobne tistim v boju proti krizi zaradi covida-19 – ki zahtevajo spremembe v ravnanju ljudi (štiri odstotne točke več kot lani, ko je ta delež znašal 67 %).
Le 8 % Slovencev še vedno meni, da globalno segrevanje ni posledica človekovih dejavnosti.
Razprava o energiji
Pri vprašanju o tem, na kateri vir energije bi se morala njihova država najbolj opreti v boju proti globalnemu segrevanju, večina (70 %) prebivalcev Slovenije daje prednost obnovljivim virom energije (kar je 7 odstotnih točk več kot evropsko povprečje, ki znaša 63 %). Podpora obnovljivim virom energije v Sloveniji je izrazitejša pri starejših od 64 let (za jih je 76 %), pri mlajših od 30 let pa je za 8 % točk manjša (za jih je 68 %). Prebivalci Slovenije leve politične usmeritve bolj podpirajo obnovljive vire energije kot tisti desne politične usmeritve (95 % v primerjavi z 89 %, kar je 6 odstotnih točk razlike). Slovenke veliko bolj podpirajo obnovljive vire energije kot Slovenci (80 % v primerjavi s 60 %), kar je 20 odstotnih točk razlike. Podpora obnovljivim virom energije je podobna v vseh dohodkovnih skupinah: 73 % oseb z nižjimi dohodki bi podprlo nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije, v primerjavi s 70 % oseb z višjimi dohodki.
Slovenci na splošno nekoliko bolj podpirajo jedrsko energijo kot drugi Evropejci (14 % v primerjavi z 12 %), a razlike med spoloma so precejšnje: moški (23 %) so veliko bolj naklonjeni jedrski energiji kot ženske (5 %).
Slovenci so tudi manj kot drugi Evropejci prepričani, da bi se morala njihova država osredotočiti na varčevanje z energijo (10 % v primerjavi s 17 %). Varčevanje z energijo uvrščajo višje od večje vloge zemeljskega plina (4 %).
Med Slovenci najbolj priljubljene rešitve za boj proti podnebnim spremembam
Večina Slovencev (79 %) – in tudi v večji meri kot Evropejci na splošno (69 %) – bi podprla uvedbo davka na izdelke in storitve, ki najbolj prispevajo h globalnemu segrevanju. V Sloveniji je celo 79 % tistih z nižjimi dohodki reklo, bi se strinjali s takim davkom. Slovenski anketiranci podpirajo tudi najmanj petletno garancijo za vse električne ali elektronske izdelke (94 %) in nadomestitev poletov na kratke razdalje s potovanji s hitrimi vlaki z nizkimi emisijami (94 %). Prav tako dajejo prednost blažjim ukrepom, kot sta krepitev izobraževanja in osveščanje mladih o trajnostni potrošnji (94 %).
Podpredsednica EIB Lilyana Pavlova je povedala: »Velika večina Slovencev si želi strožjih ukrepov in orodij, na primer čistejše vire energije, s katerimi bi se lažje borili proti podnebnim spremembam in zaščitili svojo državo pred uničujočimi posledicami podnebnih sprememb. Zdi se, da se Slovenci kot državljani ene najbolj zelenih držav na svetu zavedajo nevarnosti ter potrebnih rešitev in ukrepov. EIB je pripravljena podpreti in financirati te ukrepe v Sloveniji. Na podnebnem vrhu COP26 bo EIB predstavila svojo neomajno podporo odločnejšim prizadevanjem in hitrejšemu ekološkemu prehodu v EU in po svetu. EIB kot evropska podnebna banka financira projekte, ki so osredotočeni na čisto energijo, varčevanje z energijo, rešitve za trajnostno mobilnost in inovacije, prav tako pa prispeva k omejevanju dviga globalnih temperatur na 1,5 °C ali manj. Zelo sem vesela, da imajo naši cilji tako veliko podporo v Sloveniji, ki je na svetu med vodilnimi državami ter zgled uspešnega zelenega in trajnostnega razvoja. EIB veseli, da ima na svoji strani veliko večino njenih državljanov.«
Prenesite Excelovo preglednico z neobdelanimi podatki za vseh 30 držav, vključenih v raziskavo, tukaj. Za dostop do spletne strani EIB, kjer so predstavljene ključne ugotovitve četrte raziskave EIB o podnebju, kliknite tukaj.
Raziskava EIB o podnebju
Evropska investicijska banka je izvedla četrto raziskavo EIB o podnebju, s katero je temeljito ocenila, kaj ljudje menijo o podnebnih spremembah. Cilj četrte raziskave EIB o podnebju, ki je bila izvedena v partnerstvu s podjetjem za tržne raziskave BVA, je v širši razpravi prispevati informacije o pogledih in pričakovanjih glede podnebnih ukrepov. V raziskavi je med 26. avgustom in 22. septembrom 2021 sodelovalo več kot 30 000 oseb, pri čemer je bila za vsako od 30 vključenih držav zajeta reprezentativna skupina.
Evropska investicijska banka
Evropska investicijska banka (EIB) je banka Evropske unije, ki zagotavlja dolgoročno financiranje. Njene lastnice so države članice EU. Z dolgoročnim financiranjem primernih naložb prispeva k uresničevanju političnih ciljev EU znotraj in zunaj Evrope. Evropska investicijska banka deluje v okrog 160 državah in je na področju podnebnih projektov ena od največjih večstranskih posojilodajalk na svetu. Skupina EIB je pred kratkim sprejela načrt podnebne banke. Z njim želi uresničiti svoj ambiciozni cilj, da bi v desetletju do leta 2030 podprla za 1 bilijon € naložb v podnebne ukrepe in okoljsko trajnostnost ter do leta 2025 namenila več kot 50 % svojih finančnih sredstev za podnebne ukrepe in okoljsko trajnostnost. Kot del tega načrta so od začetka leta 2021 vsi posli skupine EIB tudi usklajeni s cilji in načeli Pariškega sporazuma.
BVA
BVA je podjetje za raziskave javnega mnenja in svetovanje, ki je priznano kot eno najbolj inovativnih tržnoraziskovalnih podjetij v svojem sektorju. Kot specialisti za vedenjsko trženje povezujejo podatkovne in družbene vede, tako da so njihovi podatki navdihujoči in povedni. BVA je tudi član Svetovne neodvisne mreže tržnih raziskav (WIN), globalne mreže vodilnih svetovnih igralcev na področju tržnih raziskav in anket z več kot 40 člani.