>@Mireia Gonzalez Torrijos/EIB

  • V letu 2017 odobren 901 projekt, kar je rekordno število in 15 odstotkov več kot v letu 2016.
  • Več kot 78 milijard evrov za infrastrukturo, inovacije, okolje ter majhna in srednja podjetja.
  • Predsednik Werner Hoyer predlaga reorganizacijo, s katero bi povečali učinkovitost razvojnega financiranja.

»Od ustanovitve v letu 1958 je banka EU, ki letos praznuje 60. obletnico, na podlagi denarnih prispevkov držav članic v višini zgolj 14 milijard evrov zagotovila financiranje v obsegu več kot en bilijon evrov,« je danes povedal predsednik EIB Werner Hoyer.

»Za Evropejce je to odlično. Ta bilijon je namreč privabil dodatne naložbe iz zasebnega sektorja, tako da so skupne naložbe znašale več kot tri bilijone evrov. Z vsem tem denarjem smo v desetletjih delovanja pripomogli k temu, da je Evropa postala bolj odprta, konkurenčna, povezana in pravična,« je dejal predsednik Hoyer na letni tiskovni konferenci skupine EIB v Bruslju. »Šestdeset let po ustanovitvi je poslanstvo banke EU pomembnejše kot kdaj koli prej: da namreč vlaga v perspektivne projekte po vsej Evropi in svetu ter se pri tem osredotoča na področja, kjer so vlaganja najpotrebnejša. Ne počivamo na lovorikah, temveč si neprenehoma prizadevamo še povečati svoj učinek«, je dodal.

Banka EU si neprenehoma prizadeva tudi za še boljše notranje upravljanje. Ta teden je sprejela svoj prvi akcijski načrt na področju spolov (Gender Action Plan), ki je izraz zavezanosti skupine EIB, da podpre pravice deklet in žensk ter jih vključi v financiranje v okviru svojih dejavnosti v Evropi in drugod po svetu.

V letu 2017 je banka EU:

  • odobrila 901 projekt – kar je rekordno število – ter s tem podprla majhna in srednja podjetja, inovacije, zaščito okolja in gradnjo ključne infrastrukture;
  • zagotovila 78,16 milijarde evrov za izpolnjevanje ciljev politik EU v Evropi in drugod po svetu, s čimer je pritegnila zasebni kapital in tako omogočila za okrog 250 milijard evrov naložb.

Pomanjkanje kapitala za rast

Rekordno število projektov kaže na dejstvo, da se banka EU bolj osredotoča na manjše posle in veča podporo inovativnim podjetjem, s čimer jim pomaga rasti. Z zapolnjevanjem vrzeli na evropskem trgu kapitala za rast prispeva k večji konkurenčnosti Evrope. V letu 2017 je skoraj 30 milijard evrov namenila za financiranje majhnih in srednjih podjetij, skoraj 14 milijard evrov pa za inovacije. Pri tem ima ključno vlogo Evropski investicijski sklad (EIF), prav tako del skupine EIB, ki je največji posamezni vir tveganega kapitala v Evropi. EIF je lani zagotovil financiranje v višini 9,34 milijarde evrov.

Skupina EIB je okrepila tudi svoje svetovalne storitve, namenjene prepoznavanju in razvoju projektov, primernih za vlaganja. Njene svetovalne dejavnosti, ki so bile v teku konec leta 2017, bi lahko pripeljale do novih naložb v višini 40 milijard evrov. »Naši specialisti izvajajo te dejavnosti večinoma v kohezijskih državah. To nam omogoča, da dosežemo širši krog podjetij in javnih subjektov, ki potrebujejo pomoč pri pripravi za banke sprejemljivih projektov,« je dejal Hoyer.

Uresničevanje Junckerjevega načrta

Banka EU v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), to je jamstvenega instrumenta v upravljanju skupine EIB, združuje sredstva iz proračuna EU in lastna sredstva. To ji omogoča sodelovanje v bolj tveganih naložbah, s čimer zmanjšuje tveganje zasebnih vlagateljev in s tem njihovo zadržanost, ki je pestila evropsko gospodarstvo med finančno krizo. Do konca leta 2017 je EFSI, finančna veja Junckerjevega načrta, omogočil naložbe v obsegu 257 milijard evrov. S tem je na dobri poti, da na podlagi jamstva v višini 21 milijard evrov uresniči za 315 milijard evrov naložb.

»EFSI je odličen primer, kako lahko banka EU pomaga, da se z omejenimi javnimi sredstvi doseže več,« je povedal predsednik Hoyer. »Dokazuje, da lahko s prehodom z nepovratnih sredstev in subvencij na posojila in garancije pridobimo močno orodje za uresničevanje politik. Pozdravljamo podaljšanje Junckerjevega načrta, ki je bilo odobreno na začetku tega leta. Na podlagi dosedanjih izkušenj in dosežkov smo tudi ponudili povečanje našega angažmaja v okviru večletnega finančnega okvira po letu 2020.«

Razvojno financiranje z večjim učinkom

Podobne spremembe v pristopu k financiranju, ko se namreč nepovratna sredstva in subvencije nadomeščajo s posojili in jamstvi, so lahko koristne tudi za razvojno financiranje. EIB ima edinstvene izkušnje pri privabljanju zasebnega kapitala. »Z našimi delničarkami, to je državami članicami EU, in z Evropsko komisijo smo se začeli pogovarjati o reorganizaciji naših dejavnosti na področju razvojnega financiranja v namensko strukturo v okviru skupine EIB, s katero bi lahko učinkoviteje izvajali razvojno politiko EU,« je razložil predsednik Hoyer.

»Povečati želimo svoj učinek in še bolje sodelovati z drugimi,« je poudaril predsednik Hoyer. »Z javnimi sredstvi, ki so na voljo po svetu, ni mogoče odgovoriti na vse globalne razvojne izzive. Samo z mobiliziranjem zasebnih vlaganj bomo lahko financirali doseganje ciljev trajnostnega razvoja.«

»Multilateralizem je v zadnjem času tarča kritik in napadov. Banka EU vseeno ostaja zavezana mednarodnemu in večstranskemu sodelovanju. Nihče ne more biti močnejši, če je sam. V povezanem svetu je absurdno misliti, da lahko brez sodelovanja uspešno poskrbimo za globalni razvoj in blaginjo,« je še dodal.

Banka EU je že zdaj ena največjih večstranskih razvojnih bank: v letu 2017 je v projekte zunaj EU vložila skoraj osem milijard evrov, kar je desetina skupnega obsega njenega financiranja.

Spopadanje s podnebnimi spremembami

EIB se zunaj EU osredotoča na dve glavni področji: podnebne spremembe in gospodarsko odpornost. Banka EU je največja posamezna večstranska financerka projektov ukrepanja proti podnebnim spremembam in blaženja učinkov te globalne grožnje, ki jo je povzročil človek. V letu 2017 je za ta cilj namenila 19 milijard evrov, kar pomeni več kot 27 odstotkov njenega skupnega financiranja. Drži se dane obljube, da bo za to področje v obdobju 2016–2020 namenila 100 milijard evrov.

»EIB je največja večstranska financerka projektov ukrepanja proti podnebnim spremembam na svetu. S ponosom gremo naprej po isti poti. Na vrhu En planet, ki je potekal decembra lani na pobudo francoskega predsednika Macrona, smo naznanili naše partnerstvo s Svetovno konvencijo županov, ki ji sopredsedujeta Michael Bloomberg in podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič,« je povedal predsednik Hoyer. »Partnerstvo je primer večstranskega sodelovanja in ukrepanja proti podnebnim spremembam navkljub javni politiki, ki gre včasih ravno v nasprotno smer.«

Pomoč pri migracijah

Banka je na poziv EU konec leta 2016 uvedla pobudo za gospodarsko odpornost, da bi v južnem sosedstvu EU in na Zahodnem Balkanu omogočila dodatna vlaganja v višini šestih milijard evrov.

»Tako s humanitarnega kot tudi z ekonomskega vidika so najboljša rešitev vlaganja v izboljšanje življenjskih razmer, kar pri ljudeh poveča upanje in zmanjša pritisk, da bi zapustili svoje domove,« je dejal predsednik Hoyer.

EIB je po enem letu v skladu z načrti dosegla 25 odstotkov predvidenih dodatnih naložb v višini šestih milijard evrov. Z dodatnimi naložbami v regiji bo prispevala k izboljšanju življenjskih razmer ter omilitvi vzrokov in posledic migracij. Več kot polovica financiranja je usmerjena v zasebni sektor, kjer zagotavlja delovna mesta v majhnih in srednji podjetjih.

Vodilna vloga pri novih instrumentih financiranja

Skupina EIB ni le največja večstranska posojilodajalka, temveč tudi največja večstranska izdajateljica na svetu. Financira se sama, pri čemer sredstva za posojilne posle zbira predvsem z izdajanjem obveznic na mednarodnih kapitalskih trgih. Banka je pri vlagateljih po vsem svetu lani uspešno zbrala 56,4 milijarde evrov. Tudi deset let po pionirski prvi izdaji zelenih obveznic ostaja največja izdajateljica, ki je od leta 2007 za podnebne projekte uspela pridobiti več kot 20 milijard evrov.

Po uspehu zelenih obveznic banka EU zdaj razmišlja o uvedbi novih vrst obveznic, vezanih na doseganje ciljev trajnostnega razvoja, s čimer želi privabiti več zasebnega kapitala za projekte v državah v razvoju.

Press conference documents

Useful links: