Raziskava skupine EIB je pokazala, da podjetja v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi potrebujejo več naložb v raziskave in sodobna osnovna sredstva.

Naložbeni obeti v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi so pozitivni, vendar morajo podjetja več vlagati v sodobne stroje in opremo, pa tudi v raziskave in razvoj. To so pokazale ugotovitve raziskave o naložbah in njihovem financiranju, ki jih je Evropska investicijska banka objavila 26. maj na Forumu GLOBSEC 2017 v Bratislavi. V predstavitvi te edinstvene letne raziskave, ki je zajela več kot 12 000 podjetij po vsej EU, je bil poudarek predvsem na naložbenem okolju v državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope (SVJVE).

Podpredsednik EIB Vazil Hudák je ob tem dejal: »Raziskava EIB o naložbah in njihovem financiranju (EIBIS) kaže, da so se naložbeni obeti v regiji srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope v zadnjih letih izboljšali. Po drugi strani opažamo, da so negotovost, pomanjkanje usposobljenih delavcev ter gospodarski in delovnopravni predpisi še naprej velika ovira za vlaganja v to regijo. Regiji bi koristilo nadaljnje izboljšanje "kakovosti" osnovnih sredstev in večja podpora raziskavam in razvoju. Izsledki raziskave bodo banki EU pomagali oblikovati politiko, s katero se bo lahko ustrezno odzvala na potrebe podjetij in obenem podprla naložbe v EU«.

V raziskavi ugotavljajo, da je bil v tej regiji v letu 2015 delež podjetij z naložbami sicer nižji od povprečja EU, vseeno pa je bila naložbena aktivnost posebej močna med podjetji v Sloveniji ter na Češkem in Hrvaškem, kjer je bila enaka povprečju EU ali višja. Na splošno so obeti pozitivni, saj je skoraj v vseh državah v regiji v letu 2016 več podjetij povečalo naložbene načrte kot pa jih zmanjšalo.

Raziskava je tudi pokazala, da so bili naložbeni obeti v regiji SVJVE za poslovno leto 2016 zmerno optimistični. Tako je več podjetij pričakovalo povečanje in ne zmanjšanje naložb, kar je v skladu s povprečjem EU. Pričakovanja glede naložb so bila najmočnejša na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem in Slovaškem, medtem ko so bila najšibkejša v Litvi, Estoniji in Latviji. To je skladno z nekoliko počasnejšo rastjo, ki jo v zadnjem času beležijo baltske države, precejšnjo rastjo domačega povpraševanja v štirih državah srednje in vzhodne Evrope ter okrevanjem po dolgi in globoki recesiji na Hrvaškem.

V primerjavi z EU kot celoto podjetja v državah SVJVE v relativnem smislu vlagajo več v opredmetena sredstva (tj. stroje, opremo, zemljišča, zgradbe itd.), zaostajajo pa na področju vlaganj v raziskave in razvoj. To bi lahko negativno vplivalo na njihova prizadevanja, da v srednjeročnem obdobju preidejo na proizvodnjo z višjo dodano vrednostjo, zlasti glede na dejstvo, da podjetja v regiji SVJVE po produktivnosti zaostajajo za EU kot celoto.

Podjetja bodo v prihodnjih treh letih naložbe prednostno usmerila v nadomeščanje, kar je zlasti poudarjeno na Madžarskem in v Estoniji. Na Poljskem, Češkem in Slovaškem pa beležijo največji delež podjetij, ki načrtujejo naložbe v nove proizvode in storitve. V relativnem smislu so načrti za širitev zmogljivosti – običajno gre za najvišje investicijske stroške – bolj prisotni pri podjetjih na Hrvaškem (38 % podjetij), v Romuniji (33 %) in na Slovaškem (30 %), kar ustreza močnemu domačemu povpraševanju na Slovaškem in obdobju premajhnih naložb med recesijo na Hrvaškem.

Rezultati kažejo, da se naložbene vrzeli ne nanašajo zgolj na nezadostna osnovna sredstva, temveč tudi na pomanjkanje sodobnih strojev in opreme kot tudi energetsko učinkovitih poslovnih zgradb. Živalske nagone (animal spirits) zavirata še politično in regulativno okolje, stalna težava pa je tudi pomanjkanje usposobljenih kadrov. V primerjavi s povprečjem EU ostaja večji delež podjetij vezanih na zunanje vire financiranja, pri čemer so glavni razlog za nezadovoljstvo zahteve po zavarovanju in cena financiranja.

Raziskava se je v letu 2016 izvajala od julija do novembra. Rezultati so tehtani z dodano vrednostjo, kar odraža prispevek podjetij h gospodarstvu. V državah članicah EU iz regije SVJVE je bilo v raziskavo vključenih 4 881 podjetij v enajstih državah.